Univerza v Ljubljani

Fakulteta za šport

Science of Gymnastics

Science of Gymnastics Journal vol.10., num.2., 2018

Ivan Čuk
Uvodnik

Boštjan Jakše & Barbara Jakše
ALI JE VEGANSKA PREHRANA PRIMERNA ZA VRHUNSKE TELOVADCE?

Beverley Trevithick, Max Stuelcken, Rebecca Mellifont, Mark Sayers
RAZŠIRJENOST BOLEČINE V ZAPESTJU PRI AVSTRALSKIH TELOVADCIH

Evdoxia Kosmidou, Evgenia Giannitsopoulou, MiltiadisProios
ALI SO SAMOPODOBA TELESA, ODNOS DO PREHRANE, PRITISK DA SI SUH, INDEKS TELESNE MASE, VADBA IN STAROST MEDSEBOJNO POVEZANI PRI RITMIČARKAH?

Miriam Kalichová, Petr Hedbávný, Petr Dolana
ZNAČILNOSTI VZDOLŽNEGA STOPALNEGA LOKA PRI ORODNIH TELOVADKAH

Konstantina Papia, Gregory C. Bogdanis, Argyris Toubekis, Anastasia Donti, Olyvia Donti
ENKRATNI UČINKI PODALJŠANEGA STATIČNEGA RAZTEZANJA NA MOČ ODRIVA IN OBSEGA GIBANJA PRI MLADIH ORODNIH TELOVADKAH

Dimitrios C. Milosis, Theophanis A. Siatras, Kosmas I. Christoulas, Dimitrios A. Patikas
RELATIVNA IN ABSOLUTNA ZANESLJIVOST IZOMETRIČNE IN IZOKINETIČNE MERITVE NAJVEČJEGA NAVORA TER RAZMERJA MED UPOGIBALKAMI IN IZTEGOVALKAMI RAMENA PRI TELOVADCIH

Melanie Mack, Linda Hennig in Thomas Heinen
TEMELJNA GIBANJA ZA IZVEDBO PREMETA NA PRESKOKU

Anja Šešum, Tanja Kajtna
UPORABA SLUŠNO VIDNE SPODBUDE PRI UČENJU TELOVADNIH PRVIN

Athanasia Papia, Gregory C. Bogdanis, Nikolaos Apostolidis, Olivia Donti
SKOČNOST NIMA VISOKE NAPOVEDNE VREDNOSTI NA SPOSOBNOST SPREMEMBE SMERI IN HITREGA TEKA PRI MLADIH ORODNIH TELOVADKAH

Nika Šuc, Marko Weissenstein, Blaž Lešnik
POVEZANOST MED USPEŠNOSTJO IZVEDBE TELOVADNIH PRVIN IN ALPSKIM SMUČANJEM PRI MLADIH SLOVENSKIH SMUČARJIH

Mauricio Santos Oliveira, Marco Antonio Coelho Bortoleto, Myrian Nunomura
JEZIK PRI ORODNI TELOVADBI: ZAPISKI O ŽARGONU

Michal Bábela, Josef Oborný
DR. MIROSLAV TYRŠ - OČE SOKOLA IN NJEGOVE FILOZOFIJA

Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XII

New Books
Istvan Karacsony


Ivan Čuk
Uvodnik


Dear friends,

SCGYM 10 2 2018 journal part 1
SCGYM 10 2 2018 journal part 2

SCOPUS announced results of 2017 journals evaluation. I was pleasantly surprised as Science of Gymnastics Journal Cite Score reached 0.65, SNIP 0.787 and SJR 0.28. By Cite score our journal is ranked into third quarter of journals. We have to be glad our fellow researchers cited our work in their work. Hope this trend continues in future.   

In this issue we have twelve articles with authors from Greece, Brazil, Czech, Slovakia, Germany, Australia and Slovenia. Articles cover psychology (motor learning), history, philosophy (terminology), anthropometry, physiology and kinesiology.

For our October issue we are preparing a special issue about gymnastics at the Olympic Games, with special guest editors Myrian Nunomura and Laurita Marconi Schiavon from Brazil to remember the OG in Rio 2016.

Anton Gajdoš prepared with help of Michal Babela a new contribution to the history of gymnastics, refreshing our knowledge of Zoltan Magyar, incredible gymnast, pommel horse rider, elements inventor on pommel horse from Hungary .

In last issue we introduced Istvan Karacsony’s book ‘130 years of Hungarian Gymnastics’ - 904 pages with 4000 pictures/photos; for this issue he prepared slight inside into book content.

Just to remind you, if you quote the Journal: its abbreviation on the Web of Knowledge is SCI GYMN J. I wish you pleasant reading and a lot of inspiration for new research projects and articles.

​Important - due to unknown technical reason whole journal can not be load on our server in pdf format. For the moment readers will be able to view it as two parts. Please accept our apology. 


Boštjan Jakše & Barbara Jakše
ALI JE VEGANSKA PREHRANA PRIMERNA ZA VRHUNSKE TELOVADCE?


SCGYM_10_2_2018_article_1.pdf

Večina znanstvenih dokazov močno povezuje dobro načrtovano vegansko prehrano z zdravjem, uspešnim nadzorovanjem telesne teže, preventivnimi ukrepi pred in v nekaterih primerih s prekinitvijo in ozdravljenjem najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so npr. kot bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, nekatere vrste raka in nekatere druge bolezni. Številni športniki so sprejeli te ugotovitve in sprejeli ta način življenja. Poleg tega športniki izberejo dobro načrtovano vegansko prehrano z namenom, da izboljšajo svoje gibalne sposobnosti. Združenje britanskih dietetikov (BDA) in Akademija za prehrano in dietetiko (AND) za vegetarijansko prehrano navajata, da so dobro načrtovane vegetarijanske prehrane, vključno z vegansko prehrano, zdrave in prehransko primerne in primerne za vsa odbobja življenja, vključno z obdobjem nosečnosti, dojenčka, otroka, mladostnika in odraslost. Še več, AND poudarja svoj pogled izpred skoraj desetih let glede primernosti veganske prehrane za športnike. Namen tega članka je utemeljiti ustreznost dobro načrtovane veganske prehrane za potrebe telovadcev.

Ključne besede: veganska prehrana, telovadec, zdravje, telesna masa, gibalne sposobnosti


Beverley Trevithick, Max Stuelcken, Rebecca Mellifont, Mark Sayers
RAZŠIRJENOST BOLEČINE V ZAPESTJU PRI AVSTRALSKIH TELOVADCIH


SCGYM_10_2_2018_article_2.pdf

Bolečina v zapestju pri mladoletnih telovadcih se običajno šteje za "normalno" posledico športa. Če se bolečina ne upošteva, lahko povzroči poškodbo distalne radialne rastne plošče in posledično dolgoročno neuporabnost zapestja. Pomanjkanje raziskav o razširjenosti bolečine v zapestju pri mladoletnih telovadcih s predhodnimi raziskavami, ki beležijo poškodbe zapestja, so del splošnih statističnih podatkov o poškodbah. Naš cilj je bil raziskati starostno obdobje pri katerem se pojavi bolečina v zapestju pri avstralskih telovadcih. Anketa je bila izvedena pri 10-18 letnih telovadcih. Podatki so bili zbrani na: (i) zgodovinskih izkušnjah bolečine v zapestju (ii) sedanjih bolečinah v zapestju; (iii) vpliv pripomočkov na bolečine v zapestju; in (iv) načine zdravljenja, ki se uporabljajo. Ugotovili smo, da je pri mladoletnih telovadcih skoraj ves čas (92,6%) prisotna bolečina in določili smo obdobje prevlade (70,6%) bolečine v zapestju. Prisotna bolečina ni odvisna od starosti in spola. Pri skupini, ki vadi 1-10 ur na teden so imele ženske precej večjo prevlado bolečine v zapestju (p = 0,013) kot moški. Pri skupini, ki vadi 11-25 ur na teden so moški imeli večjo prevlado bolečine v zapestju (p = 0,005) in obdobje prevlade (p = 0,004). Pripomočki kot so npr. zapestnice so bile označene kot temeljna metoda upravljanja bolečine v zapestju. Ta študija spodbuja raziskovanje strategij za preprečevanje poškodb, katerih cilj je zmanjšati razširjenost bolečine v zapestju in posledično poškodbo zapestja pri mladih telovadcih

Ključne besede: mladoletniki, telovadci, distalna radialna rastna plošča, sile reakcije na tleh, pripomočki


Evdoxia Kosmidou, Evgenia Giannitsopoulou, MiltiadisProios
ALI SO SAMOPODOBA TELESA, ODNOS DO PREHRANE, PRITISK DA SI SUH, INDEKS TELESNE MASE, VADBA IN STAROST MEDSEBOJNO POVEZANI PRI RITMIČARKAH?


SCGYM_10_2_2018_article_3.pdf

Ritmičarke sodelujejo in tekmujejo že od otroštva in adolescence. Namen te študije je bil preučiti razmerje med samopodobo telesa, prehranjevanjem, zaznanim pritiskom trenerjev, staršev in prijateljev da si suh, indeksom telesne mase (ΒΜΙ) in starosti ritmičark. Merjenke je sestavljalo oseminštiridesetih ritmičark (49 dejavnih in 34 bivših). Izpolnile so vprašalnike, ki so ocenili demografske in osebne značilnosti, poglede na lastno telo, globalne prehranjevalne navade in pritisk vaditeljev, staršev in prijateljev da so bolj suhe. Rezultati so pokazali, da je samopodoba telesa znatno napovedana s pritiskom staršev, BMI in starostjo pričetka vadbe. Tudi nekdanje ritmičarke so imeli bolj pozitivno samopodobo telesa in prehranjevanja kot sedanji ritmičarke, ki pa so se počutile bolj pritiski, da morajo biti suhe. Rezultati te študije dajejo več predlogov za nadaljnje delo z ritmičarkami.

Ključne besede: ritmika, samopodoba, pritisk da si suh


Miriam Kalichová, Petr Hedbávný, Petr Dolana
ZNAČILNOSTI VZDOLŽNEGA STOPALNEGA LOKA PRI ORODNIH TELOVADKAH


SCGYM_10_2_2018_article_4.pdf

Namen študije je bil ugotoviti značilnosti dolgega stopalnega loka orodnih telovadk in ugotoviti, katere značilnosti so povezane. Izmerjenih je bilo 52 orodnih telovadk visoke kakovosti. Izvedene so bile meritve s pomočjo plošče Emed ter rezultati ovrednoteni s pomočjo metode Chippaux-Šmiřák, in ocenjeni v skladu z normami Klementa. Pri 89 izmerjenih stopalih od 104 je bil zaznan visok vzdolžni lok. Od 89 jih  je bilo 5 nekoliko povečanih, 14 srednje velikih in 70 zelo visokih. Preostalih 15 stopal je imelo normalni vzdolžni lok. Z izračunom Pearsonovega korelacijskega koeficienta smo ugotovili, da se s trajanjem staža telovadbe zmanjša višina stopalnega luka (r = 0,47), lahko pa so tudi posledica povečanje indeksa telesne mase BMI (r = -0,51) med odraščanjem. Med prevladujočo in podrejeno nogo ni ugotovljenih značilnih razlik (p = 0,44). Na podlagi rezultatov priporočamo, da se vključijo dodatne vaje, katerih cilj je raztezanje  stopalnih upogibalk

Ključne besede: orodna telovadba, ženske, stopala, Emed, Chippaux-Šmiřák


Konstantina Papia, Gregory C. Bogdanis, Argyris Toubekis, Anastasia Donti, Olyvia Donti
ENKRATNI UČINKI PODALJŠANEGA STATIČNEGA RAZTEZANJA NA MOČ ODRIVA IN OBSEGA GIBANJA PRI MLADIH ORODNIH TELOVADKAH


SCGYM_10_2_2018_article_5.pdf

Raziskovane so bile  spremembe v višini skoka iz proti gibanja (CMJ) in obseg gibanja kolka in kolena (ROM) po enkratnem podaljšanem statičnem raztezanju. Devetnajst telovadk splošne vadbe (starost: 9,8 ± 0,5 let, staž: 2,5 ± 1,5 leta, telesna višina: 135,0 ± 7,3 cm, telesna masa: 33,4 ± 6,9 kg) so izvedle 90 sekund dolgo statično raztezanje stegenske štiri glave mišice. Izvedeno je bilo enonožno raztezanje in skakanje, pri čemer je nasprotna noga služil kot nadzor. Meritev CMJ za raztegnjeno in nadzorno nogo ter sonožni CMJ so bile izvedene po ogrevanju in 2 min po raztezanju. ROM raztegnjene noge je bil izmerjen pred in po raztezanju. Višina CMJ z enonožnim odrivom je ostala nespremenjena tako za raztegnjeno (pred: 7,4 ± 1,7, po: 6,9 ± 1,8 cm) in nadzorno nogo (pred: 7,0 ± 1,7, po: 6,7 ± 2,1 cm), kar kaže pomanjkanje učinkov časa (pred: po; p = 0,278), noge (raztegnjena proti nadzorni nogi: p = 0,207) in medsebojnega vpliva (p = 0,444). Tudi sonožni CMJ je ostal nespremenjen (pred: 16,9 ± 3,1, po: 16,3 ± 3,4 cm, p = 0,186). Po raztezanju se je zvišal obseg kota v kolku (pred: 16,3 ± 3,7, po: 18,2 ± 4,2ᵒ, p = 0,002), medtem ko je obseg kota kolena skupaj ostal nespremenjen (pred: 26,6 ± 2,7, po: 25,9 ± 3,0ᵒ, p = 0,218). Dolgotrajno statično raztezanje povečuje obseg gibanja, vendar nima učinka na CMJ pri zelo mladih gibljivih telovadkah

Ključne besede: mladinski športi, gibljivost, mišična moč, ogrevanje, telovadba


Dimitrios C. Milosis, Theophanis A. Siatras, Kosmas I. Christoulas, Dimitrios A. Patikas
RELATIVNA IN ABSOLUTNA ZANESLJIVOST IZOMETRIČNE IN IZOKINETIČNE MERITVE NAJVEČJEGA NAVORA TER RAZMERJA MED UPOGIBALKAMI IN IZTEGOVALKAMI RAMENA PRI TELOVADCIH


SCGYM_10_2_2018_article_6.pdf

Za uspeh morajo telovadci imeti veliko moč v ramenih, vendar je malo raziskav preučilo izometrični in izokinetični navor v ramenu ter razmerje upogibanja/iztegovanja. Namen te študije je bil ovrednotiti relativno in absolutno zanesljivost izometričnega in izokinetičnega navora ter razmerja upogibalk/iztegovalk ramena. Petnajst telovadcev (starost: 19,3 ± 2,3 let) je bilo dvakrat merjenih z eno tedenskim intervalom med meritvami z izokinetičnim silometrom Humac Norm 770 pri treh kotih (45°, 90° in 135°) za izometrično in pri treh kotnih hitrostih (60°/s, 180°/s in 300°/ s) za koncentrični in ekscentrični način delovanja. Vse meritve so bile izvedene v razponu gibanja od 10 ° do 180 °, v položaju dlani zasuka ven, soročno, pri čemer so se komolci popolnoma iztegnjeni. Ne glede na majhno sistematično pristranskost (zaradi merjenja/učenja) od prve do druge pri štirih parametrih, rezultati kažejo na primerno zanesljivost meritev. Relativne (a) in absolutne (b) vrednosti zanesljivosti so bile naslednje: (a) medvrstni korelacijski koeficient (ICC) 0,73 do 0,96 in (b) standardna napaka merjenja (SEM) (%) (izračunano z uporabo ICC) 3,4 do 11,2 %, najmanjša zaznavna sprememba (MDC) (%) 10,7 do 31,1%, SEMe (%) (izračunano s srednjo kvadratno napako) 0,1 do 23,4%, MDCe (%) 1,6 do 48,8% in koeficient variacije (CV) ) od 8,6 do 17,8%. Bland-Altman je pokazal, da je bila pristranskost manjša od 10% in da so bile mejne vrednosti skladnosti (LOA) nižje od 35%. SEMe (%) in MDCe (%) so veljali za pomembnejše in pomembne za odkrivanje morebitnih sprememb med dvema meritvama ali za odkrivanje mišičnih neravnovesij.

Ključne besede: zanesljivost, ramena, izokinetika, upogib/izteg, telovadba


Melanie Mack, Linda Hennig in Thomas Heinen
TEMELJNA GIBANJA ZA IZVEDBO PREMETA NA PRESKOKU


SCGYM_10_2_2018_article_7.pdf

Večina raziskav kinematičnih značilnosti gibanj telovadbe se osredotoča le na izbrane spremenljivke, medtem ko mnogokrat spregleda celostno naravo gibanja. Cilj raziskave je bil razviti izboljšan pristop razčlenitve premeta naprej na preskoku. Pri razčlenitvi so bile izbrane spremenljive in nespremenljive značilnosti gibanja. Izmerjenih je bilo 6 ponovitev premeta naprej na preskoku za vsako od desetih telovadk. Časovne značilnosti šestih sklepov so bile razvrščene v nadrejene skupine glede na povprečne vrednosti. Izračunana je bila tudi mera spremenljivosti. Rezultati so pokazali, da obstajajo štiri skupine temeljnih gibanj pri skoraj vrhunskih telovadkah. Gibanje znotraj temeljnega gibanja je bolj medsebojno bolj podobno kot medsebojna temeljna gibanja. Temeljna gibanja so določena s spremenljivimi in nespremenljivimi značilnostmi, ki jih najbolj določata sprememba kota v ramenu in kolku v času, kakor tudi razmerje spremenljivosti teh spremenljivk. Glede na vadbo, raziskava pokaže na pomemben vpliv značilnosti in sposobnosti posamezne telovadke, še posebej ko prihaja do učenja gibanja in izboljšanju gibanja.

Ključne besede: kinematika, skupine, temeljni vzorci gibanja, spremenljive in nespremenljive značilnosti


Anja Šešum, Tanja Kajtna
UPORABA SLUŠNO VIDNE SPODBUDE PRI UČENJU TELOVADNIH PRVIN


SCGYM_10_2_2018_article_8.pdf

Danes se več ljudi zaveda težav pri doseganju zastavljenih ciljev in v želji, da bi izboljšale svojo učinkovitost, se pogosto obračajo na različne postopke, ki jim pomagajo uresničiti svoje cilje. Na trgu so številne storitve, metode, izdelki in stroji, ki zagotavljajo in obetajo boljše rezultate. Namen te raziskave je bil proučiti vpliv slušno vidne spodbude (v nadaljnjem besedilu: AVS), ki ji sledi predstava telovadnih prvin ter izboljšanje učinkovitosti izvedbe le-teh. Sodelovalo je 39 študentov prvega letnika Fakultete za šport v Ljubljani, ki so se udeležili predmeta Orodna telovadba 1, od tega jih je bilo 19, ki so bile v poskusni skupini, in sicer dvakrat na teden, ostali v nadzorni skupini. Pričakovali smo, da bodo AVS pozitivno vplivali na učenje gibanja telovadnih prvin. Skozi študentsko izvedbo prvin je bilo ugotovljeno, koliko študentov se je izboljšalo od prve učne ure do ocene. Za AVS se je uporabila naprava "Therapeut", kjer so bili študenti pod vplivom 11-minutne vadbe, ki je spodbudila alfa in beta možganske valove, ta vadba pa naj bi ohranila študente sveže in ustvarjalne. Uporabili smo merilce za določanje srčnega utripa in nasičenosti krvi, glasbo in vprašalnik z merilom za določanje dobrega počutja. Spremljali smo napredek učenja gibanja telovadnih prvin, padca srčnega utripa ter spremembe nasičenosti in dobrega počutja. Nobeni rezultati v opazovanih spremenljivkah niso pokazali, da smo vplivali na izboljšanje, naša študija pa ni pokazala vpliva AVS na izboljšanje opazovanih spremenljivk

Ključne besede: slušno vidna spodbuda, učenje gibanja, predstava, srce.


Athanasia Papia, Gregory C. Bogdanis, Nikolaos Apostolidis, Olivia Donti
SKOČNOST NIMA VISOKE NAPOVEDNE VREDNOSTI NA SPOSOBNOST SPREMEMBE SMERI IN HITREGA TEKA PRI MLADIH ORODNIH TELOVADKAH


SCGYM_10_2_2018_article_9.pdf

Ta študija je preučila povezavo med uspešnostjo skakanja, spremembo smeri in sposobnostjo hitrega teka pri mladoletnih telovadkah. Sodelovalo je 50 telovadk splošne vadbe (starost: 8,0 ± 0,7 let, staž: 2,2 ± 0,8 leta, telesna višina: 129,3 ± 6,6 cm, telesna masa: 28,1 ± 5,8 kg). Izmerjene so bile vrednosti sonožnega in enonožnega navpičnega skoka s proti gibanjem, globinski skok, skok iz polčepa, skok v daljino, hitri tek na 10 in 20 metrov in dve meritvi teka s spremembo smeri 10 m (5 + 5 m z obratom 180 °) in 20 m (10 + 10 m z obratom 180). Med preučevanimi spremenljivkami so bile ugotovljene pomembne povezave, vendar so večkratne napovedne razčlenitve pokazale, da rezultat skakanja predstavljal majhno količino pojasnjene spremenljivosti spremembe smeri (18,4 do 27,1%) in preskusov sposobnosti hitrega teka (22,6 do 29,3%). Nadaljnje raziskave so potrebne, da bi razložili, ali dolgoročna vadba vpliva na povezavo med uspešnostjo skakanja in spreminjanja smeri ter hitrega teka pri moških in ženskah različnih starosti in stopnje uspešnosti.

Ključne besede: otroci, mišična moč, pospešek, telovadba.


Nika Šuc, Marko Weissenstein, Blaž Lešnik
POVEZANOST MED USPEŠNOSTJO IZVEDBE TELOVADNIH PRVIN IN ALPSKIM SMUČANJEM PRI MLADIH SLOVENSKIH SMUČARJIH


SCGYM_10_2_2018_article_10.pdf

Tekmovalno alpsko smučanje in orodna telovadba pripadata raznovrstnim športom. Ena od razlik med njimi so pogoji, pod katerimi se izvajajo. Zunanji pogoji pri orodni telovadbi so stalni, v alpskem smučanju se spreminjajo. Zaradi velikega vpliva orodne telovadbe na razvoj gibalnih znanj se ta šport uporablja kot sredstvo za telesno pripravo mladih alpskih smučarjev. Cilj te študije je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med izbranimi telovadnimi prvinami in uspešnostjo mladih alpskih smučarjev, starih od 14 do 15 let. Vzorec spremenljivk je obsegal oceno osmih prvin in skupno vsoto oceno. Neodvisna spremenljivka je predstavlja točke, dosežene v pokalu za Veliko nagrado Mercatorja. Vzorec je sestavljalo 34 smučarjev, 22 fantov in 12 deklet, ki so tekmovali v eni sezoni. Pri fantih se je pokazalo, da so uspešnejši alpski smučarji tisti, ki so tudi uspešnejši pri izvedbi prvin orodne telovadbe in sicer imajo uspešni smučarji boljše ocene štirih prvin in skupno oceno. Pri dekletih so sicer uspešnejše alpske smučarke tiste, ki so boljše pri eni prvini orodne telovadbe, ni pa pomembno celotno znanje orodne telovadbe.

Ključne besede: alpsko smučanje, akrobatske prvine, starejši fantje in dekleta.


Mauricio Santos Oliveira, Marco Antonio Coelho Bortoleto, Myrian Nunomura
JEZIK PRI ORODNI TELOVADBI: ZAPISKI O ŽARGONU


SCGYM_10_2_2018_article_11.pdf

Članek predstavlja in pojasnjuje leksikon orodne telovadbe, skozi študij pogovorov med gimnazijkami – vrhunskimi telovadkami na športni gimnaziji. Razčlenitev izrazov sporazumevanja, ki jih uporabljajo učitelji in telovadke, predstavlja bodočo zasnovo leksikona dediščine telesne kulture. Rezultati kažejo, da izrazi in njih pomen, poseben za orodno telovadbo, izražajo zgodovinsko in kulturno pogojene lastnosti, v nekaterih primerih spreminjajoč meje tega športa, ko se vkopi v družbo.

Ključne besede: leksikon, sporazumevanje, telesna kultura, telovadba


Michal Bábela, Josef Oborný
DR. MIROSLAV TYRŠ - OČE SOKOLA IN NJEGOVE FILOZOFIJA


SCGYM_10_2_2018_article_12.pdf

Namen članka je predstaviti celostno podobo češkega filozofa, umetnostnega zgodovinarja in ustanovitelja Sokola na območju Bohemije - Miroslava Tyrša. Članek je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu je opisano osebno življenje Miroslava Tyrša in njegovih ključnih nalog in aktivnosti znotraj gibanja Sokol v Pragi in celotnega sokolskega gibanja. V drugem delu je opisana filozofija Sokola, osredotoča na kratek pregled ideološkega koncepta filozofije Sokola. V tem poglavju je navedena in razjasnjena glavna Tirševa filozofska podlaga v pojmovanju telesne vzgoje, ki je imela in še vedno ima veliko ideološko vrednost ne le na področju telesne vzgoje.

Ključne besede: Miroslav Tyrš, Sokol Praga, filozofija


Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XII


SCGYM_10_2_2018_Gajdos.pdf


New Books
Istvan Karacsony


SCGYM_10_2_2018_new_books.pdf

HISTORY OF THE 130 YEARS OLD HUNGARIAN GYMNASTICS