Univerza v Ljubljani

Fakulteta za šport

Science of Gymnastics

Science of Gymnastics Journal vol.9., num.3., 2017

Ivan Čuk
Uvodnik


Dear friends,

SCGYM 9 3 2017 journal

In Montreal, the World Championships in artistic gymnastics have just ended. We saw some excellent gymnastics and, unfortunately, also some injuries of most decorated gymnasts (Uchimura, Japan, and Iordache, Romania). We are still looking forward to an upgrade in the quality of gymnastics and improvements in the health status of our athletes. Hence, dear fellow researchers, please do further research projects to improve our gymnastics! With your creative work we have published 153 original articles so far and hope that they have improved our practice.

On our Editorial Board we have a new member, Thomas Heinen, Ph.D., from Germany. In the last years he has regularly collaborated with the Journal by contributing many articles, mostly related to motor learning and motor control. Welcome aboard, Thomas!

The first article in the current issue is about Aljaž Pegan, a high bar specialist and a gymnastics senior. Andrej Kunčič and Jože Mešl (Aljaž Pegan’s coach) prepared an analysis of variations in Pegan’s long-lasting career. The article is partly a historical overview and partly an overview of the training theory. It answers the question how to stay on top despite changes in the Code of Points.

The second article comes from authors from three countries: Almir Atiković of Bosnia and Herzegovina, Sunčica Delaš Kalinski of Croatia and Ivan Čuk of Slovenia. We explored the age trends in artistic gymnastics from 2003 up to 2016. Dr Bruno Grandi, former FIG President, can be proud of his work as gymnasts’ age is on the increase.

The third article is from Linda Hennig from Germany with focus on mental representations in the evaluation of gymnastics skills in students of physical education. It brings an interesting perspective on motor learning.

The fourth article is from Iranian researchers Ramin Beyranvand, Rahim Mirnasouri, Saeid Mollahoseini and Sadegh Mostofi who looked into the functional stability of rounded shoulder in gymnasts and non-gymnasts. It provides another proof that we need to plan training loads carefully.

The fifth article comes from Greece; authors George Dallas Alexandros Mavidis, Costas Dallas, Sotris Papouliakos compare postural stability and effects of ankle sprain injuries between male and female gymnasts. Perhaps it would be a good idea that male gymnasts do some conditioning on the beam as well as females?

The last article comes from Germany. Katja Ferger and Michel Hackbarth developed a new system to evaluate the time and place of take-off/touch-down on the trampoline. It is something new and requires knowledge of technology, acrobatics, judging and science to fulfil the competition evaluation requests. Their device could make judging much better in the sense of validity, reliability, objectivity and discrimination.

Anton Gajdoš prepared a new contribution to the history of gymnastics, refreshing our memory on Juriv Titov, former FIG President. Just to remind you, if you quote the Journal: its abbreviation on the Web of Knowledge is SCI GYMN J. I wish you pleasant reading and a lot of inspiration for new research projects and articles.


Andrej Kunčič, Jože Mešl
RAZVOJ TEKMOVALNIH REZULTATOV ALJAŽA PEGANA NA SVETOVNIH PRVENSTVIH


SCGYM 9 3 2017 article 1

V članku je razčlenjenih 19 let – od 33 letne – tekmovalne kariere telovadca Aljaža Pegana. Njegove ocene, uvrstitve in sestave na drogu so predstavljene za vsako svetovno prvenstvo. Sestave so dodatno razčlenjene na posamezne prvine in njih opise. Predstavljene so v skladu s Pravilnikom za ocenjevanje Mednarodne telovadne zveze, ki so veljala za določeno štiriletno obdobje, in narejena je bila teoretična primerjava ob upoštevanju vseh sprememb in prilagoditev s Pravilnikom za ocenjevanje 2013 -2016. Poleg tega so prikazane razčlenitve sedmih Pravilnikov za ocenjevanje, ki so veljali v obdobju od 1989 do 2013. Prilagoditev spreminjajočim se kriterijem Pravilnika za ocenjevanje je mogoče videti v sestavah s prvinami, ki jih je Aljaž dodajal zaradi izjemnega znanja osnovnih gibanj na drogu, kot so vse vrste točev, letov in prvin v obrnjenem podprijemu. Med svojo kariero sta Aljaž in njegov trener izumila dve prvini, ki nosita njegov priimek v Pravilniku za ocenjevanje, Pegan na drogu in Pegan na bradlji. Njegov največji uspeh je bil na svetovnem prvenstvu leta 2005 v Melbournu v Avstraliji, kjer je postal svetovni prvak na drogu.

Ključne besede: moška tekmovalna orodna telovadba, drog, razvoj rezultatov, Pravilnik za ocenjevanje.


Almir Atiković, Sunčica Delaš Kalinski, Ivan Čuk
SPREMINJANJE STAROSTI UDELEŽENCEV PRI TEKMOVALNI ORODNI TELOVADBI OD LETA 2003 DO 2016 NA SVETOVNIH PRVENSTVIH IN OLIMPIJSKIH IGRAH


SCGYM 9 3 2017 article 2

Cilj raziskave je bil ugotoviti spremembo starostne strukture telovadcev in telovadk na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih od leta 2003 do leta 2016. Skupno število udeležencev v moški tekmovalni orodni telovadbi je bilo 2678 in pri ženskah 1981; medtem ko je bilo na olimpijskih igrah 391 telovadcev in 389 telovadk. V zadnjih 15 letih je bila ugotovljena linearna in polinomska regresija druge stopnje v starostni strukturi udeležencev na največjih svetovnih tekmovanjih. V razčlenjenem obdobju se je povečala starost telovadcev in telovadk. Telovadci so od leta 2003 do leta 2016 v povprečju starejši za 2,3 leta, telovadke pa za 3,3 leta. V prihajajočem obdobju pričakujemo (tudi zaradi dodatnih tekmovanj na posameznih orodjih), da se bo ta starost povečala.

Ključne besede: tekmovalna orodna telovadba, razvoj, moški, ženske.


Linda Hennig
POMEN VIDNE PREDSTAVE PRI OCENJEVANJU TELOVADNIH ZNANJ ŠTUDENTOV TELESNE VZGOJE


SCGYM 9 3 2017 article 3

Raziskave dokazujejo, da duševne predstave nadzorujejo človekova dejanja. Ugotovljena je tudi povezava med duševnimi predstavami in dejavniki, ki vplivajo na oceno uspešnost. Vrednotenje gibalnih znanj je pomembno pri telesni vzgoji, saj je to osrednja naloga učiteljev, za zagotavljanje povratnih informacij in ocenjevanje. Namen te študije je bil torej preučiti razmerje med predstavami in ocenjevanjem telovadnega znanja učencev pri študentih telesne vzgoje.. Duševne predstavitve in ocene so bile ocenjene pri N = 30 PE študentov s pomočjo strukturne dimenzionalne analize – gibalnega in video testa. Mentalne predstavitve udeležencev in ocene uspešnosti so primerjali z referencami strokovnjakov. Rezultati so pokazali pomembne razlike v primerjavi ocen uspešnosti za skupino udeležencev z bolj strukturirano in skupino z manj strukturiranimi mentalnimi predstavitvami, kar kaže, da so bolj strukturirane miselne predstavitve povezane z bolj natančno oceno uspešnosti. Raziskava kaže, da obstaja razmerje med duševnimi predstavami študentov in njihovim vrednotenjem telovadnega znanja. Zato se predlaga, da se za usposabljanje bodočih pedagogov telesne vzgoje, izvaja obvezno telesno in duševno usposabljanje pri telovadbi.

Ključne besede: vrednotenje uspešnosti, SDA-M, roll naprej, kolovoz.


Ramin Beyranvand, Rahim Mirnasouri, Saeid Mollahoseini, Sadegh Mostofi
TRDNOST ZGORNJE OKONČINE PRI ZDRAVIH IN GRBASTIH TELOVADCIH


SCGYM 9 3 2017 article 4

Cilj je bil oceniti in primerjati trdnost zgornjih okončin pri zdravih in grbastih telovadcih. V skladu z merili za vključitev in izključitev iz študije je bilo izbranih 30 telovadcev, starih od 9 do 12 let, in so bili razdeljeni v zdravo in grbasto skupino. Četrtni Y preiskus ravnotežja je bil uporabljen za oceno trdnosti zgornjih okončin na prevladujoči in ne prevladujoči strani. Parni-test je bil uporabljen za primerjavo prevladujočih in ne prevladujočih rok ter neodvisnega t-testa za primerjavo rezultatov med obema skupinama. Dobljeni rezultati niso pokazali pomembnih razlik v trdnost zgornjih okončin med prevladujočo in ne prevladujočo stranjo. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je trdnost zgornjih okončin bistveno višja v zdravi skupini v primerjavi s skupino z grbo. Lahko sklepamo, da lahko grba znatno vpliva na dosežene rezultate in povečajo tveganje za prihodnje poškodbe z zmanjšanjem trdnosti zgornjih okončin v zaprtih kinetičnih verigah. Grbo je zato treba nadalje obravnavati in si je treba prizadevati, da se ta problem odpravi pri telovadcih, da se zmanjša tveganje za nastanek poškodb zgornjih okončin.

Ključne besede: trdnost, zgornja okončina, grba, telovadci.


George Dallas Alexandros Mavidis, Costas Dallas, Sotris Papouliakos
RAZLIKE MED TELOVADCI IN TELOVADKAMI NA DRŽO TELESA: VPLIV ZVINA GLEŽNJA


SCGYM 9 3 2017 article 5

Tekmovalna orodna telovadba je šport z največjim številom poškodb glede na število športnikov. Številni študiji so potrdile, da sta gleženj in koleno najpogosteje poškodovana pri telovadbi. Nestabilnost gležnja je pogosto povzročena z nedejavnostjo živčno mišičnih struktur. Namen študije je bil oceniti razlike med spoloma na držo telesa visoko uspešnih telovadcev in telovadk z poškodbo zvina gležnja. Deset telovadcev in deset telovadk, ki so doživeli zvin gležnja, so se prostovoljno udeležili študije. Udeležencem smo ocenili držo telesa s napravo NeuroCom EquiTest Computerized Dynamic Posturography. Uporabljeni so bili trije testi: a) stoja na eni nogi, b) test nadzora gibanja in c) test prilagoditve. Razlike med spoloma so bile ugotovljene pri stoji na eni nogi – na desni nogi z zaprtimi očmi, pri nadzoru gibanja pri počasni hitrosti na levi in desni nogi v smeri nazaj, in na testu prilagoditve pri vzponu. Telovadke so pokazale boljše rezultate v primerjavi z moškimi, glede na število poškodb, ki so jih imeli v zadnjih dveh letih. Ob ugotovitvah je potrebno upoštevati resnost poškodbe zvina gležnja in različnost vadbe in tekmovanj za moške in ženske.

Ključne besede: ravnotežje, zvin, gleženj, gimnastika.


Katja Ferger and Michel Hackbarth
NOVI NAČIN UGOTAVLJANJA PREMIKANJA V VODORAVNI RAVNINI PRI TEKMOVANJIH NA VELIKI PROŽNI PONJAVI


SCGYM 9 3 2017 article 6

Merila za ocenjevanje na veliki prožni ponjavi, sočasno upoštevajo težavnost in izvedbo, z novimi tehničnimi dosežki in nekaterimi objektivno merljivimi parametri pa so še izboljšali ocenjevanje v zadnjih letih. Poleg stopnje težavnosti in izvedbe gibanja, ki se pogosto dojemajo kot subjektivni, je bil dejanski čas leta za akrobate uveden kot objektivni (izvedbeni) kriterij. Poleg tega se predlaga, da bi se v prihodnosti položaj akrobata na ponjavi zabeležil med sestavami v obliki serije natančnih položajev in le-te podatke uvesti kot dodaten merilni rezultat za premikanje v vodoravni ravnini v naslednjem olimpijskem obdobju. Opisan je novo razviti merilni sistem za določitev obeh spremenljivk (čas letenja in sledenje položaja na ponjavi), ki bi se poleg ocenjevanja na tekmovanju, lahko uporabljal tudi za nadzor akrobata pri vadbi.

Ključne besede: velika prožna ponjava, določanje položaja, senzorji sile, merilni sistem.


Anton Gajdoš
Kratki zgodovinski prispevki X


SCGYM 9 3 2017 Gajdoš