Univerza v Ljubljani

Fakulteta za šport

Biologija telesne aktivnosti

  • Biologija telesne aktivnosti

  • Koda P0-0503-0587
  • Datum 01.01.1999 - 31.12.2003
  • Financer Javna agencija za raziskovalano dejavnost
  • Organizacija UL, Fakulteta za šport
Povzetek

Obremenitve v športu so zelo različne: bolj ali manj intenzivne in po trajanju različne. V primeru zelo visoke intezivnosti in zato kratkega trajanja pomeni takšna obremenitev za organizem takšen napor, v katerem se zaradi svoje kratkotrajnosti dogaja predvsem različna razgradnja enegijskih snovi in vse uravnavanje presnove poteka v smeri kar najuspešnejše razgradnje. Takšne spremembe vodijo hitro do utrujenosti, ki pa se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Zato poznamo več vrst utrujenosti. Nekatere med njimi je mogoče zaznati s pomočjo aktivacije mišic in/ali mehanskih značilnosti mišičnega krčenja v različnih načiih obremenjevanja, največkrat z električno stimulacijo. Zanima nas v katerih pogojih obremenjevanja se pojavijo različne vrste utrujanja. Pri tem pričakujemo le redke primere, ko bo mogoče definirati le posamezno vrsto utrujenosti, saj gre za kompleksen pojav. Zato nameravamo iskati načine, kako diferencirati različne vrste utrujenosti, ki se pojavljajo sočasno ali pa vsaj zelo tesno skupaj. Dolgotrajna obremenitev, za razliko od kratkotrajne, traja dovolj dolgo in je dovolj nizko intenzivna, da organizem, pa tudi posamični organi razvijejo delovanje svojih homeostatskih funkcij, ki organizem bolj ali manj zaščitijo nezaželenih sprememb. Seveda je takšna aktivnost organizma možna le v specifičnem območju intenzivnosti in določenem trajanju, odvisno od homeostatskega mehanizma in njegove zmogljivosti. Ker je za tovrsten napor značilno kopičenje mlečne kisline (laktata) v organizmu, nameravamo njegovi presnovi posvetiti del pozornosti, saj je ta presnovni produkt hkrati tudi gorivo. Kot organska kislina, ki disociira na vodikov ion (proton) in laktatni ion (anion), pomembno učinkuje na spremembo acido-baznega in elektrolitskega ravnovesja v krvi. Prvo ravnovesje skuša organzem uravnavati s povečanjem pljučne ventilacije. Zanima nas, kako uspešno je uravnavanje teh procesov pri različno vzdržljivih posameznikih in katere so tiste značilnosti obremenitve, pri katerih sta omenjena mehanizma najbolj učinkovita. Posebej nas zanima ali je učinkovitost omenjenih procesov kakorkoli vezana tudi na trajanje napora. Pri proučevanju učinkov vadbe se nameravamo usmeriti predvsem na dve področji, ki sta omenjeni v uvodu. Posamezniki se lahko na določeno vadbo prilagajajo po podobnih vzorcih ali pa tudi ne. Vsekakor razlike obstajajo med tistimi, ki so bolj prilagodljivi, od tistih, na katere vadba ne učinkuje tako izraženo. Zanima nas časovni potek sprememb in mehanizmi učinkovanja. Pri tem se nameravamo posvetiti predvsem bolj kompleksnemu proučevanju, zato bomo zgoraj omenjena dva različna vidika proučevanja napora združili pri proučevanju učinkov vadbe. Dodatno nameravamo posvetiti pozornost učinkov vadbe na presnovo goriv: ogljikovih hidratov in maščob, ker pa je v veliki meri presnova odvisna od zmogljivosti aerobnih energijskih procesov nameravamo porabi kisika in tvorbi ogljikovega dvokisa posvetiti dodatno pozornost. En pomembnih učinkov vzdržljivostne vadbe je prerazporeditev deleža posamičnega goriva S tem dobi uravnavanje acidobaznega in elektrolitskega ravnovesja drugačno vlogo, spremeni pa se tudi vrsta utrujenosti.

sicris.izum.si/search/prg.aspx