Povzetek. Cilj predlaganega projekta je celovito preučiti fiziološke odzive na višino / hipoksijo med mirovanjem in vadbo pri prezgodaj rojenih, a sicer zdravih odraslih. Predvsem želimo s projektom razjasniti osnovne mehanizme ki vplivajo na spremenjene srčno-žilne, dihalne, cerebralne in hematološke odzive na hipoksijo pri prezgodaj rojenih posameznikih. Pridobljene rezultate iz te skupine bomo primerjali s podatki iz dveh kontrolnih skupin ki bodo vključevale 1) zdrave, po starosti in aerobni kapaciteti primerljive donošene pozmeznike in 2) posameznike z ohranjeno fetalno cirkulacijo po rojstvu, za katere je znano, da imajo povdarjeno s hipoksijo povezano pljučno hipertenzijo. Medtem, ko bomo v prvi fazi projekta osredotočeni predvsem na učinke akutne hipoksije, bodo reziskave v drugem delu usmerjene predvsem na preučevanje dolgotrajne izpostavitve realni (hipobarični) ali simulirani (normobarični) hipoksiji. Druga faza nam bo poleg vpogleda v dolgotrajno modulacijo višinske aklimatizacije pri prezgodaj rojenih posameznikih omogočila tudi raziskovanje potencialnih razlik med učinki normobarične in hipobarične hipoksije v skupini predčasno rojenih posameznikov. Celostni cilj projekta je odgovoriti na sledeča ključna raziskovalna vprašanja: 1. Ali (in zakaj) povzroči izpostavljenost hipoksiji v mirovanju večjo fiziološko obremenitev posameznikov, ki se rodijo prezgodaj v primerjavi z donošenimi posamezniki? 2. Ali (in zakaj) telesna vadba v hipoksičnih pogojih rezultira v večji fiziološki obremenitvi pri prezgodaj rojenih posameznikih, v primerjavi z donošenimi sovrstniki? 3. Ali se odzivi na hipoksijo razlikujejo med predčasno rojenimi posamezniki in posamezniki tisti z ohranjeno fetalno cirkulacijo po rojstvu? 4. Ali (in zakaj) se telesna sposobnost v hipoksiji zmanjša v večji meri pri prezgodaj rojenih posameznikih v primerjavi z donošenimi posamezniki? 5. Ali so fiziološki odzivi predčasno rojenih in donošenih posameznikov primerljivi med akutno in dolgotrajno izpostavljenostjo hipoksiji? 6. Ali so pri prezgodaj rojenih posameznikih fiziološki učinki normobarične in hipobarične hipoksije primerljivi? Znanstvena in uporabna vrednost. Predlagani projekt bo prvi, ki bo celostno preučil učinke in mehanizme akutne in dolgotrajne izpostavljenosti na višino na sposobnost aklimatizacije prezgodaj rojenih posameznikov. Poleg tega bodo podatki, pridobljeni iz obeh faz projekta, omogočili na dokazih temelječa priporočila, za daljše bivanje na visoki višini za predčasno rojene posameznike. Pridobljeni rezultati bodo prav tako omogočili vzpostavitev celotsne fiziološke baze podatkov o razvoju kardio-respiratorne, cerebralne in hematološke modulacije pri predčasno rojenih posameznikih. Podatki pridobljeni ob primerjavi med normobarično in hipobarično hipoksijo bodo edinstveni saj bodo omogočili prvo primerjavo med odzivi v klinični populaciji. Prav tako bomo s tem delom raziskave lahko preučilu uporabno vrednost dosedaj uporabljanih obremenitvenih testov pred vzponom na povečano višino, ki se navadno izvajajo v normobaričnih hipoksičnih pogojih. Projektna skupina in izvedljivost. Projektno skupino tako na švicarski kot tudi na slovenski strani sestavljajo mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja hipoksije in višinske fiziologije, nadzora dihalne in srčno-žilne fiziologije ter biokemije redoks ravnotežja. Ob tem je pomembno poudariti, da predlagani projekt združuje posameznike s strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami na področju osnovnega, aplikativnega in kliničnega raziskovalnega dela. Dosedanji raziskovalni program celotne projektne skupine jasno kaže na izvedljivost in tudi dodano vrednost predlaganega projekta, saj so sodelujoči raziskovalci do sedaj že izvedli številne raziskave, ki so preučevale akutne in dolgotrajne hipoksične aklimatizacijske protokole in so vključevale predlagane eksperimentalne metode. Rezultati le-teh so bili objavljeni v prestižnih mednarodnih kliničnih in aplikativnih znanstvenih revijah. Navedeno dosedanje sodelovanje vseh projektnih partnerjev še dodatno zagotavlja, da bo projekt uspešno in kakovostno izveden. Za konec velja omeniti še dejstvo, da je bil pričujoči projekt predhodno že oddan v oceno za financiranje v okviru programa Horizon 2020 in je, kljub temu, da na koncu ni bil financiran, s strani EU prejel pečat odličnosti (Seal of Excellence). Pečat je dodeljen le tistim projektom, ki so bili med najbolje ovrednotenimi in so bili ocenjeni kot vredni financiranja a le tega niso prejeli, zaradi proračunskih omejitev.