Univerza v Ljubljani

Fakulteta za šport

Bio-psiho-socialni konteksti kineziologije

  • Bio-psiho-socialni konteksti kineziologije

  • Koda P5-0142
  • Datum 01.01.2009 - 31.12.2013
  • Financer Javna agencija za raziskovalano dejavnost
  • Organizacija UL, Fakulteta za šport
Povzetek

 

Trendi razvoja sodobne družbe v razvitem svetu kažejo na to, da razvoj tehnologije, medicine in farmacije ponuja veliko novih možnosti, ki ljudem omogočajo uspešno preživetje in komunikacijo s širšo družbo z veliko manjšo mero telesnega gibanja kot nekoč. V življenjskih slogih odraslih in otrok so opazne spremembe, ki imajo lahko dolgoročno zelo negativne posledice na biološko, psihološko in socialno delovanje posameznikov v družbi. Pri odrasli populaciji namreč intenzivnejši in raznoliki telesni napori, ki omogočajo ohranjanje telesnih sposobnosti na funkcionalnem nivoju, vse bolj izginjajo tako iz vsakdanjega dela kot tudi transporta, zaradi česar telesna dejavnost postaja predvsem domena prostega časa v obliki športnih dejavnosti. Opazno je sicer povečevanje prostočasnega ukvarjanja s športnimi dejavnostmi pri odraslih, ki skušajo s pomočjo športa odpraviti slabo počutje, stres in slabšanja zdravja, vendar pa lahko zaradi pomanjkanja gibalnega znanja in telesne pripravljenosti to s seboj prinese tudi veliko zdravstveno tveganje (Albert et al., 2001; Godin et al., 1987; Gregg et al., 2003; Koplan, Siscovick & Goldbaum, 1985; Nicholl, Coleman & Williams, 1991; Phelps, 1987). Na drugi strani pa se pri otrocih in mladini kažejo ravno obratni trendi, saj telesno gibanje postaja vse pomembnejši del njihovih izobraževalnih procesov v obliki športnih dejavnosti pri športni vzgoji, medtem ko v njihovem prostem času športnim dejavnostim konkurirajo raznotere druge dejavnosti, ki so povezane predvsem s komunikacijsko tehnologijo, kar lahko vodi v precejšnjo alokacijo časa iz dejavnega v pasivni način preživljanja življenja. Zaradi tega postaja vloga kineziologije kot vede, ki se ukvarja s proučevanjem človeškega gibanja in njegovih učinkov, vse bolj pomembna, saj mora poiskati ustrezne odgovore na opisane spremembe. Na eni strani mora čim bolj natančno proučiti pozitivne učinke in morebitna tveganja različnih športnih dejavnosti pri odrasli populaciji ter poiskati ustrezne mehanizme za čim manj tvegan prehod iz športno nedejavnega v dejavni način preživljanja prostega časa, na drugi strani pa poiskati organizacijske in vsebinske rešitve, ki bodo otrokom in mladini v izobraževalnih procesih ponudili čim več športnih dejavnosti in športnih znanj. Na ta način bodo otroci in mladi lahko na eni strani delno nadomestili zmanjšani obseg športnega udejstvovanja v prostem času, hkrati pa se bo povečala verjetnost, da bodo športne dejavnosti iz šole prenašali tudi v svoj prosti čas.

V raziskovalnem delu se programska skupina skuša kar najbolj približati najsodobnejšim epistemološkim tokovom v razvoju antropološke kineziologije in k celostni obravnavi raziskovalnih problemov. V holističnem pristopu k človeku v gibanju je v središču raziskovanja človek, ki to gibanje izvaja v določenem okolju, osrednja naloga kineziologije pa je pojasnjevanje variabilnosti gibanja s spoznanji antropoloških disciplin. Projektna skupina se usmerja predvsem na povezovanje človeškega gibanja z družboslovnimi znanostmi pedagogike, sociologije, psihologije, ekonomije, pa tudi s področjem medicine, v okviru teh pa so zasnovani podprojekti, s sinergijo katerih želimo narediti korak naprej v razumevanju dejavnikov, ki opredeljujejo človekovo gibanje.

sicris.izum.si/search/org.aspx