Namen in cilji: projekt je preučil senzorično-motorične funkcije vratne hrbtenice v različnih športnih disciplinah z namenom prepoznave funkcionalnih odstopanj, povezanih z večjim tveganjem za poškodbe ali zmanjšano športno zmogljivost. Osrednji cilj je bil določitev referenčnih vrednosti funkcij vratu in identifikacija skupin športnikov z večjimi odstopanji.

Metode: v študijo je bilo vključenih 76 moških športnikov iz ekipnih (košarka, hokej) in individualnih disciplin (atletika, taekwondo). Senzorično-motorične funkcije vratu so bile ocenjene s pomočjo Metuljnega testa, ki meri natančnost sledenja gibanju glave in vratu v treh težavnostnih stopnjah. Analizirani so bili parametri: amplitudna napaka, zastajanje za tarčo, čas na tarči in prehitevanje tarče. Za statistično analizo so bili uporabljeni Kruskal-Wallisov test in test predznaka z Bonferronijevo korekcijo.

Rezultati: najboljšo funkcijo vratu so izkazali atleti in taekwondojisti. Košarkarji so dosegli najslabše rezultate na skoraj vseh parametrih, kar nakazuje na večji delež funkcionalnih odstopanj. Statistično značilne razlike so bile ugotovljene med skupinami, predvsem pri amplitudni napaki in času na tarči.

Ugotovitve kažejo, da so pri košarkarjih prisotna odstopanja, ki lahko pomenijo večje tveganje za poškodbe, kljub zahtevam športa po učinkovitem nadzoru glave in vidne zaznave.

Zaključki: rezultati potrjujejo uporabnost 3D analizirane vratne kinestezije kot diagnostičnega orodja v vrhunskem športu. Večina športnikov izkazuje zadostno funkcijo vratu, a pri določenih disciplinah (npr. košarka) obstajajo večja odstopanja, ki bi jih bilo smiselno naslavljati s specifičnimi vadbenimi programi. Nadaljnje raziskave naj vključujejo tudi preverjanje povezave med funkcijo vratu in vidno-zaznavnimi sposobnostmi, z možnostjo uvedbe preventivnih intervencij.

Rezultati raziskovalnega projekta so na voljo v dokumentu.

Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport